Vol je vol, tudi če mu roge odbiješ.
Zakoni so kot pajčevine: šibki členi so, vendar imajo močan izbruh.
Človek ni tako majhen, da ne more nikomur drugemu.
Medsebojna dobrohotnost je najbližji odnos.
Hudo je, kadar se glad z žejo oženi.
Iz te moke ne bo kruha.
Še pes ima rad pri jedi mir.
Bolje črn kos kruha, kakor prazna torba.
Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača.
Črne roke, bela pogača.
S trebuhom za kruhom.
Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga.
Kruha je pijan.
Ljubezen gre skozi želodec.
Naslikanega kruha ne moreš pojesti.
Dobra jed se sama ponuja.
Lakota je najboljši kuhar.
Žganci bero mnoga masla.
Pri kosti je mesa zadosti.
Nobena juha se ne poje tako vroča kot se skuha.
Eno jabolko na dan, odžene zdravnika stran.
Zelje želodec samo nastelje.
Jabolko je zjutraj zlato, opoldne srebrno, zvečer pa svinčeno.
Brez krompirja ni kosila.
Vse je šlo za med.
Močnik je steber kranjske dežele.
Velike ribe male žro.
Še medveda naučijo z lakoto plesati.
Voda za obraz, vino za dušo.
V vinu je resnica.
Kdor vino večerja, vodo zajtrkuje.
Dobro jutro, žganje, zbogom pamet.
Boljše je vino iz lonca, kakor voda iz zdenca.
Kdor ne dela, naj ne je.
Lakota je najboljša kuharica.
Lakota je najboljša začimba.
Kdor pije, ne da bi bil žejen in je, ne da bi bil lačen, zgodaj umre.
Kdor je božji, je sit.
Kdor gre na Dunaj, naj pusti trebuh zunaj.
Zjutraj jej kot kralj, opoldne kot meščan, zvečer kot berač.
Življenje traja do smrti.
Življenje je kot basen; ni važno, kako je dolga, ampak kakšen je nauk.
Življenje je kot blisk; oba hitro mineta.
Življenje je dober učitelj, ki si zasluži tudi dobro plačilo.
Življenje je večen kompromis.
Življenje je potovanje v negotovost.
Vsako življenje piše svoj roman; samo tiska ga nihče.
V vsakem življenju pade nekaj dežja.
Poznamo začetek, poznamo konec, sredina pa je neznanka.
Kdor v jezi in žalosti molči, nikdar dolgo ne živi.
V življenju ni ravnih poti.
Če ljubiš življenje, ne zapravljaj časa; čas je snov iz katere je življenje.
Dobra volja pol življenja hrani.
Na svet prideš z jokom, odideš s stokom.
Tudi dolgo življenje ima svoj konec.
Ko bi ljudje ne mrli, bi svet podrli.
Kdor dolgo kašlja, dolgo živi.
Bogati umrje, reveža pa bog vzame.
Preden se zavemo, kaj sploh življenje je, ga je že pol mimo.
Nič ni hudega, če verjameš v sanje, samo zato ne prespi vse življenjske dni.
Dolgost življenja našega je kratka.
Človeška pomlad pride le enkrat.
Če živiš s spomini, ostariš, če z načrti, se pomladiš.
Mladost mine, ko cvet izgine.
Leta hitijo, dnevi se pa vlečejo.
Samo živali rade umirajo v samoti.
Boljše je umreti kakor umirati.
Kar si vse življenje sadil, to boš na pozna leta užil.
Življenje je dolgočasno, če v njem ni boja.
Življenje ni praznik, je delovni dan.
Življenje je kratko za tiste, ki ga merijo z užitki.
V življenju popravljaj majhne okvare, da ne postanejo velike.
Delaj kakor bi večno živel, misli, kakor da boš jutri umrl!
Brez iluzij, bi življenje ugasnilo od dolgočasja.
Dobro živeti in srečno umreti – to pomeni hudiču račun podreti.
Kot ne more drevo živeti brez korenin, ne more človek živeti brez družbe.
Dokler živiš – živi!
Kaplja se izlije v morje in živi dalje.
Življenje je cvet, ljubezen v njem je med.
Življenje se meri po delih, ne po dnevih.
Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin.
Repa, korenje, dolgo življenje.
V prvi polovici življenja človek kvari zdravje, v drugi polovici ga pa popravlja.
Življenje brez ljubezni je kakor leto brez pomladi.
Če želiš veliko let šteti, moraš od malega zmerno živeti.
Vsak čas v življenju nosi svoj obraz.
Življenje zajemaj s polno žlico.
Išči napake, pa boš našel skrbi!
Vrag vedno pride po svoje.
Cesar lahko postane vsak berač, če ga le ljudstvo izvoli.
Strog učitelj naredi dobrega učenca.
Gozd je kmetova hranilnica.
Na žlico medu se ujame več muh kot v sod kisa.
Ogenj in voda dobro služita, a slabo gospodarita.
Več žensk je v hlačah kot v krilih.
Zaradi ene muhe si pajek ne splete mreže.
Kjer se veliki prepirajo, mali umirajo.
Če je več mlinarjev, je manj moke.
Pokrij se samo toliko, kolikor si dolg.
Podarjenemu konju se ne gleda v zobe.
Dokler lipa cvete, ji ne manjka čebel.
Babe se še hudič boji.
Nered in prepir sta pogube izvir.
Molčati ni nobena umetnost, je pa težko.
Jezik je dobro zagrajen, pa vendar uhaja.
Za prepir sta potrebna dva.
Ni že vsak, ki nosi hlače, mož.
Oblast je slast in past.
Blato lahko umaže dragulj, ne more pa ga spremeniti v blato.
Lahko je s polnim trebuhom post hvaliti.
Prazna vreča ne stoji pokonci.
Navada se vrača rada.
V vinu se jih več utopi kakor v vodi.
Nesreča nikoli ne počiva.
Polž roge pokaže, kadar ga nihče ne vidi.
Dobremu človeku je težko par dobiti.
Lačna vrana se ne zmeni za strašilo.
Pijača vleče denar iz žepa, pamet pa iz glave.
Nobena juha se ne poje tako vroča, kakor se skuha.
Volk dlako menja, nravi pa nikoli.
Kjer je dim, je tudi ogenj.
Riba pri glavi smrdi.
Uboga hiša, kjer koklje pojejo in petelin molči.
Vsak lončar svoje lonce hvali.
Po toči zvoniti je prepozno.
Pes leži na slami; sam je ne je, drugim je pa tudi ne da.
Stari vrabec se ne boji strašila, ampak tistega, ki je strašilo nastavil.
V coklah ne hodi zajcev lovit!
Kar za lešnik pridobiš, za oreh izgubiš.
Kogar voda objema, se slame oprijema.
Ko ti začne slaba presti, se te vsi žele otresti.
Ko čevelj škorenj rata, ne pozna ne sestre ne brata.
Česar oko ne vidi, tega si srce ne želi.
Po zaraslih stezah ni mogoče nazaj.
Jabolka so najbolj cenjena, ko jih zmanjka.
Vsak raj ima svojo kačo.
Tisti denar je resničen, ki ga človek v pesti drži.
Nehvaležnost in smeti se povsod najdejo.
Kdor veliko misli, malo govori.
Kadar strast govori, pameti ni.
Modra beseda, polna skleda.
Ko lisica spi, najlaže kure ulovi.
Ne hvali dneva pred nočjo.
Kdor se na druge zanaša, v situ vodo prenaša.
Ob žetvi kmet le toliko zaspi, da glavo čez prag položi.
Delo hvali mojstra.
Ceneno blago je vedno najdražje.
Kdor ne izmeri sebe, ga izmerijo drugi.
Osel gre samo enkrat na led.
Če dolgo sekaš, mora pasti tudi najdebelejši hrast.
Možje gradijo hiše, žene ustvarjajo dom.
Če vrag omaga, mu baba pomaga.
Na nebu ni dveh sonc, v trdni hiši ne dveh gospodarjev.
Na nizkega osla se lahko vsakdo povzpne.
Pameten kovač ima obenem več želez v ognju.
Kuj železo, dokler je vroče.
Samo neumni je vedno zadovoljen s seboj.
Majhno je človekovo srce, a neizmerne so njegove želje.
Dvema pastirjema volk lažje ovco ukrade kot enemu.
Bolje funt pameti, kakor cent moči.
Kdor dolgo spi, obira kosti.
Kar človek sam prisluži, najbolje obrne.
Bolezen pridirja na konju in odide peš.
Pomlad in mladost sta si podobni.
V očeh mladih je čistost, v očeh starih je luč.
Starost ne pride sama.
Mlado drevo se obrezuje, staro ne.
Stare vrane ne pobirajo črvov blizu brane.
Kdor ne ve, da je bedak, je dvakrat bedak.
Ne boj se cesarja, ampak tistih, ki njegove zakone obračajo.
Bodi zmeren pri delu, jedi in pijači.
Kdor se med otrobe meša, ga svinje požro.
Labod leta vse življenje nad blatom in vendar ostane bel.
Če golob med orle zaide, gotovo smrt najde.
Vsakdo doseže svoj konec, a cilja ne vedno.
Ne brani vrabčku piti iz studenca, saj ga ne bo popil!
Kdor zna lajati, mu ni treba znati govoriti.
Kdor se je naredil za osla, naj se ne čudi, če ga drugi jahajo.
Kokošji let ne traja dolgo.
Ko denar poide, pamet pride.
Pametnemu malo besed veliko pove.
Komur ni mogoče svetovati, mu ni mogoče pomagati.
Smrt nič ne vpraša, po svoje odnaša.
Bolje stare modrosti, kot nove norosti.
Vodo se naučimo ceniti šele, ko se vodnjak posuši.
Tudi najmočnejši veter ne zgane vode v vodnjaku.
Ko padeš v vodo, je prepozno, da bi se učil plavati.
Ne pričakuj sence od drevesa, včeraj zasajenega!
Še tako dolga pot se začne s prvim korakom.
Počasi se daleč pride, naglica koristi samo zajcem.
Mlado drevo se da zravnati, staro se zlomi.
Pametnega kočijaža tudi slepi konj pripelje domov.
Kdor ne pomisli, kam gre, potem nazaj ne ve.
Ogenj in slama naj bosta sama.
Dva kresilna kamna iskre delata.
Eno pokvarjeno jajce pokvari celo peko.
Ne klesti drevja pod katerim počivaš.
Iz osla ne narediš jahalnega konja, pa če ga še tako dresiraš.
Kdor nima pravice, išče skrite stezice.
Boljše je shranjeno jajce, kot sneden vol.
Kdor želi vrtnico sprejeti, mora sprejemati tudi trnje.
Lačni niso izbirčni.
Hudo je biti priklenjen, pa čeprav z zlato verigo.
Kdor ni okusil bridkega, ne pozna sladkega.
Lačen trebuh nima ušes.
Poln želodec se smeji.
Kjer je žgal ogenj, ostane brazgotina.
Črno na belem nikdar ne izgine.
Vsaka pesem se enkrat izpoje.
Česar je polno srce, rado iz ust gre.
Vsaka voda je pri izviru čista.
Čas je zlato.
Čas zaceli vse rane.
Hiti počasi.
Čas vse dozori.
Ura zamujena ne vrne se nobena.
S časom se celo čas obrne.
Kdor zgodaj vstaja, mu časa preostaja. Rana ura, zlata ura.
Kdor čas svoj prav obrne, se s čednostjo ogrne.
Nobena pesem ni tako dolga, da se ne bi izpela.
Noben dan ni tako dolg, da ne bi bilo večera.
Lepota sivih las, je prav obrnjen čas.
En dan poučuje drugega.
Muzej je edini kraj, kjer lahko čas zavrtimo nazaj.
Vse ure ranijo, a zadnja ubije.
Dober glas ima čas.
Slabe navade lahko premagaš samo danes, ne jutri.
Boljši danes kos kakor jutri gos.
Najmanj naredi kdor nima nikoli časa.
Kdor prej pride, prej melje.
Vsaka reč ima svoj čas.
Prosinec:
Če v Prosincu ni snega, ga Mali traven da.
Kadar Anton (17.1.)z dežjem prihaja, se dolgo potem zemlja napaja.
Če v Prosincu drevje od mraza poka, bo sadja jeseni in moka.
Prosinec mili – bog se usmili.
Če bo Prosinca mokrilo, bo polje in grozdje slabo rodilo.
V Prosincu toplota, v Svečanu mrzlota.
Če Prosinca ne zmrzuje, ne sneži, rad Sušec to naredi.
Če za tri kralje (6.1.) jasen dan bo, za dolgo zimo hrani seno.
Svetega Pavla (26.1.) če jasno nebo, Dobra bo letna, že stari pojo.
Svečan:
Če je Svečana pretoplo, bomo Malega travna radi za pečjo.
Če je svečnica zelena, velika noč bo zasnežena.
Svečanski Valentin (14.2.) prinese ključ od korenin.
Sveti Matija (24.2.) led razbija, al’ če ga ni, ga pa naredi.
Kar Svečana ozeleni, se rado posuši.
Sušec:
Igrajo v Sušcu se mušice, Malega travna vzemi rokavice.
Če Sušca grmi, dobra letina sledi.
Če ima o pustu sonce moč, mrzla bo velika noč.
Če v Sušcu more kmet orati, Malega travna bo moral počivati.
Če na štiridesetih mučencev (10.3.) piha, bo pihalo štirideset dni.
Če se na Jožefa (19.3.) vreme zvedri, prežene za letino kmetu skrbi.
Če je Jožef (19.3.) lep in jasen, je dobre letine prerok glasen.
Če na Gabrijelov dan (24.3.) zmrzuje, slana nič več ne škoduje.
Mali traven:
Če Malega travna sneži, siromaku zemljo gnoji.
Če Malega travna rado grmi, slane se bati več ni.
Mali traven deževen, kmet ne bo reven.
Če sončen je Mali traven in suh, bo Veliki traven za lepo vreme gluh.
Če Jurij (24.4.) toplo vreme zakuri, širom pomladi odpre duri.
Kolikor dni bodo žabe pred Jurijem (24.4.) regljale, toliko dni bodo po njem molčale.
Veliki traven:
Če je Velikega travna lepo, je dobro za kruh in seno.
Če je Velikega travna dosti dežja, bo jeseni tudi dosti blaga.
Veliki traven moker, Rožnik pa mlačen, kmet bo to leto žejen in lačen.
Če se Pankracij (12.5.) na soncu peče, obilo mošta v sod priteče.
Če Zofija (15.5.) zemljo poškropi, Vreme poleti prida ni.
Če na Urbana (25.5.) sonce sije, Jeseni polne sode nalije.
Rožnik:
Rožnika toliko dežuje, da zadnji koreninici zadostuje.
Rožnik deževen – viničar reven.
Če Rožnika sonce pripeka in vmes dež rosi, ni treba se bati teka; obilno zemlja rodi.
Če je megla na dan Vida, je pšenica malo prida.
Do kresa (21.6.) suknjo oblači, po kresu jo pa s seboj vlači.
Mali srpan:
Če na drugi dan Malega srpana ne bo lepo, se dež ves mesec ustavil ne bo.
Če Cirila in Metoda (7.7.) dež pere, orehe in kostanj z drevja obere.
Če na Marjeto (20.7) dež lije, seno na travniku zgnije.
Če Magdalena (22.7.) na dežju stoji, dolgo slabo poletje preti.
Na nebu megla 25. dne hudo zimo napove.
Če na Jakoba (25.7.) dežuje, ostro zimo oznanjuje.
Veliki srpan:
Česar Veliki srpan ne skuha, tudi Kimavec ne prekuha.
Če bo o Porcijunkuli (2.8.) vročina, huda bo prihodnja zima.
Vreme, ki ga Lovrenc (10.8.) naredi, do konca jeseni drži.
Veliki šmaren (15.8.) brez dežja, sladko vince bo doma.
Če Jerneja (24.8.) veter zjasni, lepo vreme še dolgo trpi.
Kimavec:
Če se zgodaj selijo ptiči, bo huda zima ob božiči.
Tilen (1.9.) oblačen, meglen, grda, deževna jesen.
Vinotok:
Če je Vinotoka mraz in burja brije, Prosinca in Svečana sonce sije.
Če listje hitro odleti, vsak naj zime se boji.
Če se drevje zgodaj obleti, polje ob letu dobro rodi.
Vlažen, mrzel Luka (18.10) kmalu sneg prikuka.
Kakor je Uršula (21.10) začela, se zima bo izpela.
Če je na Uršulo lepo, čez tri dni deževalo bo.
Listopad:
Če na mrtvih dan dežuje, se huda zima pričakuje.
Če mokro zemljo sneg pokrije, bo malo prida za kmetije.
Sonce na Martina (11.11.), pred vrati huda zima.
Kadar Martin (11.11.) oblake preganja, nestanovitna se zima oznanja.
Če na Cecilijo grmi in treska, bo ob letu žita kot peska.
Gruden:
Če Grudna bliska, grmi, za drugo leto vetrove budi.
Grudna mraz in sneg, žita dosti prek in prek.
Na Barbaro (4.12.) mraz, bo trajal ves zimski čas.
O božiču zeleno, o veliki noči sneženo.
Božični dež vzame rž.
Če vidiš rimsko cesto na sveto noč sijati, se je dobre letine nadejati.
Če Štefana (26.12.) burja prinese, vinogradniku pridelek odnese.
Tepežni dan (28.12.) oblačen, ne boš ob letu kruha lačen.
Vse se zmore, če se hoče.
Brez dela ni jela.
Lenoba je vseh grdob grdoba.
Od rok do ust je dolga pot.
Brez muje se še čevelj ne obuje.
Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal.
Kar boš v mladosti sejal, boš v starosti žel.
Kruha ne naredi moka ampak roka.
Kdor neprestano gleda v oblake, ne bo nikoli žel.
Ni vsak dan nedelja.
Dobro storiti, pa ne okrog zvoniti.
Kdor ne naredi nič za druge, ne naredi nič zase
Čas setve še ni čas žetve.
Kdor spi, rib ne ulovi.
Koristi ni, če mlin stoji in jezik molči.
Speča lisica kokoši ne ujame.
Ena lastovka še ne prinese pomladi.
Da se bliža pomlad, slutijo rože prej kakor človek.
En cvet še ne naredi pomladi.
Če jeseni ni kam devati, spomladi ni kje jemati.
Ne prodaj kože, dokler medved v brlogu spi.
Lepega vremena in sitega trebuha se človek naveliča.
Pred lepim vremenom so živali živahne, so marljive in navzgor silijo.
Če se polž globoko zakoplje, se huda zima prikoplje.
Kdor neprestano opazuje oblake, ne bo nikoli žel.
Bodi zima, bodi kres, kadar zebe, neti les.
Rdeča zora – mokra gora.
Vsak dež ima svoj čas.
Zima rada z repom bije, če dolgo toplo sonce sije.
Ob nevihti se hrasta, smreke in vrbe boj, pa raje pod bukvijo in lipo postoj.
Zavaruj se vedrega juga in oblačne burje.
Če pomladi trta ne joče, tudi jeseni preša ne stoče.
Hude nevihte ne trajajo dolgo.
Ljubezen je večna, dokler traja.
Ljubezen, ki mine, ni bila nikoli prava ljubezen. Ljubezen je sreča brez miru.
Ljubezen je kot rosa; pade tako na vrtnico kakor na koprivo.
Ljubezen je kot ogenj; večja je, bolj se kadi.
Ljubezen je kot solza; rodi se v očeh, pade pa v srce.
Ljubezen je kot morje; nevarno, če ne znaš plavati.
Ljubezen je kot zahajajoče sonce; ko je najlepše, zaide.
Ljubezen je kot bolezen, ki je nočemo zdraviti.
Ljubezen je kot kobilica; skače z jezika v srce.
Ljubezen je kot mesec; ko raste, že usiha.
Ljubezen je kot oreh; kdor ga ne stre, ga ne more užiti.
Ljubezen je kot sneg; ko se stopi, se spremeni v blato.
Ljubezen se ne da na nitko ujeti, a niti s palico pregnati.
Ljubezen rodi ljubezen.
Ljubezen sliši raje sladko laž, kakor bridko resnico.
Ljubezen se rodi iz zaupanja, živi od upanja, umre od usmiljenja.
Ljubezen se pri moškemu začne v očeh, pri ženski v ušesu.
Ljubezen je najsrečnejša pot k nesreči.
Ljubezen ima četvero oči, pa je vseeno slepa.
Ljubezen je slepa, a vidi na daljavo.
Ljubezen se opazi kot luknja v nogavicah.
Ljubezni in rdečega nosu ne moreš skriti.
Ko ljubezen govori, razum molči.
Ljubezen je trpljenje, življenje brez ljubezni pa je pekel.
Prvi dih ljubezni je poslednji dih modrosti.
Govor ljubezni je v očeh.
Oči so prvi sel ljubezni.
Oči iščejo kar je srcu všeč.
Vsake oči imajo svojega malarja.
Česar ljubezen ne vidi, verjame.
Česar je polno srce, rado iz ust gre.
Kar od srca pride, se srca prime.
V ljubezni oprostiš, a ne pozabiš.
Ljubezen brez poljubov je kot kruh brez soli.
Z ljubeznijo mine čas, s časom ljubezen.
Kjer je veliko ljubezni, je malo besed.
Ko človek ve, zakaj ljubi, ne ljubi.
Čar prve ljubezni je v tem, da ne vemo, kdaj se bo končala.
Molk je pogovor med zaljubljenci.
Rajši srce brez besed kot besede brez srca.
Kratka ljubezen, dolgi vzdihi.
Začetek je sladak, konec grenak.
Kdor trpi zaradi ljubezni, ne občuti bolečine.
Ko je ljubezenski ogenj dogorel, ga je težko spet zanetiti.
Ko se ljubezen ohlaja, ljubosumje prihaja.
Ko ni več ljubezni, ni več zaupanja.
Dolga ljubezen redko na hitro umre.
V ljubezni je beg edina zmaga.
Ljubezen je z medom namazan križ; med se poliže, križ ostane.
Človek brez ljubezni jemlje, poln ljubezni daje.
V lažni ljubezni je več pelina, kot je lahko v pravi ljubezni medu.
Prepir zaljubljencev je obnavljanje ljubezni.
Ljubezen zadušena še ni pogašena.
Stara ljubezen ne zarjavi; če ne gori, pa tli.
Ko v ljubezni začutiš verige, se poslovi.
Nova ljubezen pride in gre, stara se obdrži.
Stara ljubezen se spet ponovi; na starem ognjišču se najraje greje.
Stara ljubezen in star les se rada vnameta.
Dolga ljubezen, gotova bolezen.
Stara ljubezen ne izgubi korenin.
Nova ljubezen preizkuša prejšnjo.
Nobena ljubezen ni tako vroča, da bi je zakon ne ohladil.
Čisto ljubezen je treba osvajati, ničvredna se sama ponuja.
Pametna ženska zna odkloniti poljub tako, da ne ostane brez njega.
Ljubimec je ljubosumen na ljubimca, ne na moža.
V ljubezni zna ženska vse, česar se ni naučila.
Moškega osreči več stvari, žensko samo ljubezen.
Če želiš biti ljubljen – ljubi.
V ljubezni so samo začetki privlačni, zato ljudje začenjajo vedno znova.
Prehitra ženitev, gotova streznitev.
Ne kvari vina z vodo, kakor ne ljubezni s poroko.
Moža je lažje dobiti kot obdržati.
Dolga zaroka, mala poroka.
Kdor sne ljubezen pred poroko, mu je za zakon ne ostane nič.
Ljubezen je slepa na eno oko, samoljubje pa na obe očesi.
Ljubezen ne modruje; če pa modruje, to ni ljubezen.
Šolska ljubezen na pesek se piše, veter zapiha in vse izbriše.
Nasprotje ljubezni je brezbrižnost, ne sovraštvo.
Nesreča v ljubezni, sreča pri igri.
Ljubezen vlada brez meča, veže brez vrvi.
Zaljubljenci imajo tudi pozimi pomlad.
Ko potrka revščina na vrat, odide ljubezen skozi okno.
Ženi se z ušesi, ne z očmi!
Za ljubezen ni nobena pot predolga.
Kjer je ljubezen, nič slabega ne škodi, kjer je ni, nič dobrega ne koristi.
Če se mož in žena prepirata, je kačje gnezdo v hiši.
Kri ni voda.
Kakršen oče, takšen sin.
Kakšen pastir, takšna čreda.
Kri se ne zataji.
Če mož ženo zmerja, jo otroci tepejo.
Dokler je protje mlado, ga je lahko viti.
Tašča pozablja, da je bila tudi sama snaha.
Jabolko ne pade daleč od drevesa.
Ti očeta do praga, sin tebe čez prag.
Mož je glava družine, žena pa krona – zlata ali trnova.
Kar mačka rodi, to miši lovi.
Kakor jih starši uče, tako mladiči žvrgole.
Na lesniki jabolko ne zraste.
Drevo se po sadu spozna.
Podobno se spodobnim druži.
Enake sorte ptiči skup letijo.
Vrana vrani ne izkljuje oči.
Oče skopuh, sin goljuf.
En pregovor - motivacija za ves dan... 